Intervju z doc. dr. Markom Pokornom, predsednikom organizacijskega odbora kongresa ESPID

GR_ESPID2019

Vrhunski mednarodni strokovnjaki preplavili Ljubljano

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 6. do 11. maja potekalo 37. letno srečanje ESPID – evropskega združenja za pediatrično infektologijo. Gre za letos največji kongres v Ljubljani z več kot 2000 strokovnjaki z vsega sveta, kjer so bile glavne teme novosti na področju cepljenja, zoonoze in nove metode raziskovanja infekcijskih bolezni pri otrocih. Z doc. dr. Markom Pokornom, specialistom pediatrije in infektologije v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, smo govorili o zahtevnosti organizacije tako velikega dogodka.

Kakšen je bil vzgib za organizacijo kongresa v Sloveniji? So vas k temu nagovorili kolegi iz evropskega združenja? 

Organizacija kongresa v Ljubljani je bila velik izziv. Določeni signali za primernost Ljubljane so prišli iz samega združenja, a potrebno je bilo pripraviti vlogo. V prvem kandidacijskem postopku nismo bili izbrani, v drugo pa nam je uspelo.

Kako zahteven projekt je bil pridobivanje kongresa? Ste imeli močno konkurenco drugih mest in kaj je pretehtalo, da je bila Ljubljana izbrana za gostiteljico kongresa v letu 2019?

Kandidatura je terjala precejšen angažma glede priprave vseh potrebnih podatkov, ki jih združenje v vlogi zahteva – pri tem smo imeli veliko podporo s strani Ljubljanskega kongresnega urada. Kako je potekalo glasovanje, ne vem, zato tudi ne morem reči, koga smo premagali. Izbrani smo bili s strani upravnega odbora na podlagi pisne kandidature in ne v okviru (pre)glasovanja na skupščini združenja.

Pri organizaciji ste sodelovali z mednarodno kongresno agencijo Kenes. Kako velik delež pri organizaciji tako zahtevnega projekta nosi kongresna agencija? Ste se lahko posvetili strokovnemu delu kongresa? 

Kenes že skoraj dve desetletji vsako leto skrbi za nemoten potek kongresa ESPID in to je utečen postopek, ki se vsako leto še izboljšuje. Ravno zaradi tega smo se lahko v polni meri posvetili pripravi strokovnega in tudi družabnega programa. Kongres traja štiri dni in pol, poleg plenarnih simpozijev program ves čas poteka v štirih vzporednih sekcijah, prispelo je skoraj 1200 povzetkov raziskovalnega dela, ki jih je bilo potrebno recenzirati, ovrednotiti ter umestiti v posamezne sklope. Ko smo leta 1998 organizirali kongres omenjenega združenja na Bledu, sem kot član organizacijskega odbora lastnoročno skeniral vse povzetke, skrbel za celostno podobo in vsebino vseh tiskovin – seveda pa je takrat na kongres prišlo nekaj več kot 300 udeležencev – letos jih je bilo preko 2400. Je pa res, da se pri organizaciji še vedno vsako leto kaj spremeni in se je treba spremembi prilagoditi.

GR_ESPID2019

Trendi v organizaciji dogodkov gredo v smeri večje interaktivnosti, bolj sproščenih formatov predavanj, več mreženja, druženja in debat. Je to mogoče tudi pri kongresih s tako velikim številom udeležencev? 

Seveda. Kongres poteka praktično brez papirja, vsi podatki, vključno z diapozitivi predavateljev in postri, so dostopni preko aplikacije za pametni telefon, na ta način poteka tudi interakcija s predavatelji in glasovanje. Tudi letos smo organizirali kar nekaj interaktivnih simpozijev, pripravili smo tudi zelo dobro sprejete pro- et contra debate, ki so bile poleg nesporne znanstvene kvalitete tudi izjemno zabavne. Tudi na Twitterju so sproti objavljali najbolj zanimiva znanstvena spoznanja, ki so bila predstavljena na kongresu. Poleg tega se naše združenje zavzema za čimbolj okolju prijazno organizacijo kongresa: spodbuja se potovanje z vlakom, ne razmetava se s hrano, omejuje se uporaba plastike. 

V Sloveniji bi si želeli gostiti še več mednarodnih kongresov, kar pa je mogoče le s sodelovanjem z domačimi strokovnjaki in znanstveniki. Kje vidite ovire, da se več vaših kolegov z različnih strokovnih področij ne odloči, da bi kandidirali za gostiteljstvo kongresov?

Posebnih ovir ne vidim. Mislim, da se pač moraš odločiti in skočiti v to. Edina omejitev so kapacitete – Ljubljana zaradi omejitev pri prizoriščih in prenočiščih ne more gostiti kongresa z 10.000 udeleženci.

Kako lahko pri tem pomagajo nacionalni in mestni kongresni uradi? Ste bili v primeru vašega kongresa deležni podpore s strani Kongresnega urada Ljubljana?  

Pri organizaciji omenjenega kongresa smo imeli veliko podporo Ljubljanskega kongresnega urada, tako pri sami pripravi vloge kot pri načrtovanju dogodkov in izbiri prizorišč ob obisku upravnega odbora združenja in ključnih oseb iz podjetja Kenes.

Kongresi, ki jih organiziramo v Sloveniji, so pomembni tako s strokovnega kot gospodarskega vidika. Kje vidite največjo dodano vrednost organizacije kongresa?

Mislim, da se z organizacijo kongresa izboljša mednarodna prepoznavnost države, prav tako pa se znotraj države poveča prepoznavnost stroke.

Katera je bila najbolj pozitivna izkušnja v času kongresa? Kaj je bilo tisto, kar je odtehtalo vaš vložek časa in energije v projekt?

Sam kongres je minil dobesedno v trenutku in potreboval sem kar nekaj časa, da sem zbral vtise. Številni kolegi, znanci, pa tudi udeleženci, ki jih prej nisem poznal, so mi rekli, da je bil kongres v vseh pogledih dobro organiziran, da je potekal v gostoljubnem in prijaznem mestu in na zelo prijetni ter dostopni lokaciji ter da je bil po mnenju mnogih v zadnjih letih najboljši. Predvsem pa je večina udeležencev rekla, da se bodo v Slovenijo še vrnili.

Bi se danes lotili organizacije kako drugače oz. ali bi se v prihodnosti še odločili za pridobitev kakšnega kongresa? 

Nič drugače ne bi ravnal. Dejansko smo že sredi priprav za letni kongres evropskega združenja za okužbe kosti in sklepov EBJIS, ki ga v Ljubljani organiziramo septembra 2020.