Mednarodno združenje kongresnih organizatorjev ICCA, je tudi letošnjo pomlad postregla s svežo objavo težko pričakovanega statističnega poročila za leto 2018.
Gre za edino tovrstno statistično poročilo v kongresni dejavnosti, ki ga mednarodno združenje kongresnih organizatorjev ICCA (kratica v angl. International Congress and Convention Association) izda vsako leto spomladi in predstavlja pomemben vpogled v trg mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj. Statitistika združenja ICCA ima močan trženjski vpliv, saj razvršča države ter mesta po priljubljenosti.
Pri objavi podatkov za ICCA statistiko so upoštevani dogodki, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
- izključno mednarodni dogodki znanstvenih in strokovnih združenj,
- vsaj 50 udeležencev,
- redne ponovitve (letni, dvoletni ali večletni),
- rotacija med vsaj tremi državami.
Tovrstno zbiranje podatkov sicer omogoča konsistentno primerjavo kongresnih destinacij v svetovnem merilu in na ta način ponuja vpogled na trg mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj. Raziskava pa žal ne zajema vseh mednarodnih dogodkov, ki se dejansko odvijajo v destinacijah, prav tako ne zajema korporativnih in medvladnih srečanj ter motivacijskih potovanj, ki predstavljajo pomemben del domače in globalne industrije srečanj. Na to opozarja tudi predsednik ICCE, Senthil Gopinath:
»Čeprav gre za najobsežnejšo globalno lestvico v segmentu mednarodnih združenj, ICCA statistike ne smemo enačiti s celotno sliko dogajanja v posameznih destinacijah. Člane ICCA zato vedno spodbujamo, da spremljajo tudi druge lestvice, predvsem pa zbirajo svojo lastno statistiko, saj lahko le tako dobijo celosten vpogled v kongresno situacijo v svoji destinaciji.«
V kolikor menite, da vaš dogodek izpolnjuje navedene pogoje, nam prosimo, posredujte podatke na info@slovenia-convention.com, ki so vam na voljo in z veseljem bomo preverili, ali vaš dogodek izpolnjuje zahtevane kriterije za uvrstitev na seznam ICCA.
Dobra uvrstitev Slovenije
Slovenija se je v evropskem merilu leta 2018 po številu dogodkov uvrstila na odlično 21. mesto s 85 dogodki, glede na končno število udeležencev pa na 23. mesto z 21.595 udeleženci. Tik nad nami plasirali sosednji Hrvaška (108 dogodkov in 26.083 udeležencev) in Madžarska (129 dogodkov in 31.398 udeležencev). V svetovnem merilu pa se je Slovenija uvrstila na 41. mesto po številu dogodkov in na 45. mesto glede na število udeležencev.
Največji obseg je k odlični uvrstitvi na ICCA lestvici doprinesla Ljubljana. Kot smo napovedali koncem leta 2017, je bilo leta 2018 za slovensko prestolnico rekordno kongresno leto. Ljubljana se je tako v evropskem merilu uvrstila na 24. mesto s 59 dogodki in na 26. mesto s preko 17.500 udeleženci. V svetovnem merilu pa se je Ljubljana po številu dogodkov uvrstila na 41. mesto in na 59. mesto.
“Rezultati nas seveda izjemno veselijo, saj so prijeten opomnik, da se kongresna dejavnost v Ljubljani ob marketinški in drugi podpori vseh deležnikov razvija v pravo smer. Za to se lahko zahvalimo večletnemu povečanju trženjskih projektov ključnih deležnikov v destinaciji, ki so aktivni pri pridobivanju mednarodnih kongresnih prireditev v segmentu združenj ter tudi vseh drugih partnerjev, ki vlagajo velika sredstva in energijo v povečevanje prepoznavnosti Ljubljane in Slovenije kot kongresne destinacije.”
Hkrati je letošnje leto tudi znanilec tudi nekakšnega novega investicijskega cikla v prestolnici, predvsem kar zadeva hotelski sektor – načrtovana je namreč gradnja treh novih hotelov in prenova dveh že obstoječih (Four Points by Sheraton Mons Ljubljana in Best Western Premier Hotel Slon), ki bo v naslednjih treh letih skupaj prinesla dobrih 500 novih sob, ocenjuje se, da se bo kapaciteta hotelskih sob v naslednjih petih zvišala na približno 4100, kar je približno 45 % dvig današnjega števila.
“Zaradi napovedi, da bo do spomladi 2021 zaključen tudi nov potniški terminal na ljubljanskem letališču, lahko mirno rečemo, da nas v bližnji prihodnosti čaka svež zagon ljubljanskega kongresnega turizma, ki bo lahko tako začel delovati s polnim potencialom. S tem bo tudi zasledovanje najpomembnejših strateških ciljev ljubljanskega turizma v širšem pomenu besede – podaljšanje bivanja gostov, večanje potrošnje in desezonalizacija – lažje uresničljivo.”
Slovenija sicer že vrsto let beleži dobre rezultate, ki jih velja pripisati kontinuiranemu večanju obsega trženjskih in investicijskih aktivnosti na strani ključnih deležnikov, ki aktivno delujejo na področju razvoja kongresno-turistične ponudbe in pridobivanja tovrstnih dogodkov. Naštete aktivnosti tako med drugim prispevajo k povečevanju prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot kongresno-turistične destinacije na globalnem trgu. Prihodnost kongresne Slovenije je nedvomno svetla!
