Marko Grobelnik je raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan in digitalni glasnik Slovenije na področju razvoja umetne inteligence. V nadaljevanju si preberite v čem vidi konkurenčnost in prihodnost Slovenije na evropski in svetovni sceni.
Septembra 2016 ste bili imenovani za nacionalnega glasnika digitalne tehnologije za štiriletno mandatno obdobje. Kaj prinaša ta naziv?
Naziv Digitalnega glasnika prinaša predvsem glas stroke v situacijah, kjer je zaželeno dodatno neodvisno mnenje. Podobno funkcijo imajo ostale evropske države in s kolegi se občasno srečujemo in izmenjamo mnenja. Sicer mi pa ta funkcija daje nekaj dodatne pozornosti v smislu vabil na intervjuje in vabljena predavanja na raznovrstne tematike povezane z digitalizacijo. V zadnjem času je večina tovrstnih predavanj in intervjujev povezanih z umetno inteligenco in covid-19 krizo.
Kje je Slovenija pozicionirana glede umetne inteligence v svetovnem merilu?
Slovenija sodi relativno na velikost države prvo skupino držav v svetu glede na rezultate raziskav in morda nekoliko slabše glede na število podjetij, ki kreirajo tovrstno tehnologijo. V absolutnem smislu je pa Slovenija seveda majhna država in smo po skupni kapaciteti le težko pomemben akter v svetu, razen v posameznih segmentih, kjer smo še posebej dobri. To vključuje inovacije, ki se lahko zgodijo v okoljih, ki so lahko tudi majhna, kot tudi dogodki, ki jih organiziramo doma ali v tujini in nam še povečajo vidnost.
Kaj po vaše to pomeni za Slovenijo?
Za Slovenijo je tematika umetne inteligence predvsem priložnost. Glede na zgodovino štirideset let razvoja umetne inteligence pri nas, imamo predvsem prisotno široko izkušnjo iz področja in to nam omogoča tekmovati pri inoviranju. Res je, da se je moderna umetna inteligenca zelo osredotočila na področja, kjer je potrebno imeti precej drago in zmogljivo računalniško opremo – na tem polju zares lahko tekmujejo samo velika in bogata podjetja in precej manj akademska okolja. Je pa še vedno veliko prostora za ideje, ki so predvsem povezane s pametjo in manj z drago opremo. V tem smislu vidim prihodnost in kompetitivnost Slovenije na evropski in svetovni sceni na področju umetne inteligence.
Ali v prihodnje načrtujete kakšne lokalne ali mednarodne dogodke?
Glede na velikost slovenske znanstvene skupnosti, ki se ukvarja z umetno inteligenco lahko rečem, da organiziramo skoraj vsako leto enega do dva mednarodna dogodka nekje v Sloveniji ali bližnji okolici (npr. na Hrvaškem). Trenutno imamo v teku organizacijo enega večjih akademskih računalniških dogodkov »The Web Conference 2021«, ki bi v normalnih okoliščinah pripeljal v Slovenijo okoli 2000-3000 obiskovalcev. Glede na epidemične okoliščine pa kaže, da se bo dogodek moral odviti preko spleta oz. v najboljšem primeru hibridno.
Intervju je nastal v sodelovanju z revijo Kongres.
